V tej današnji objavi pa vam predstavljam sistem Mooble, ki ti omogoča, da na nek način “zaslužiš” s svojim GSM-jem; Mooble ti namreč dnevno pošlje omejeno število (do sedaj sem dobil samo enega, naj bi mi pa npr. sedaj nedolgo po vpisu poslali max. 3 na dan) tebi namenjenih Mooble oglasov (ti so v obliki SMS in MMS sporočil), katere potem ti prebereš in to ti posredno prinaša denar, oziroma da sem malo bolj natančen, to ti prinaša t.i. “Mooble dolarje“, te pa lahko potem izkoristiš pri Mooble-ovih partnerjih (ki jih ves čas dopolnjujejo z novimi in za uporabnike čim bolj zanimivimi), skratka, bolj preprosto skoraj ne bi moglo biti.

(more…)

Kot nadaljevanje mojega današnjega nekam res zelo dolgega twita (dolgega napram mojim običajnim twit-om, ali poslanih iz GSM-ja, ali postanih v Firefoxu preko Interneta), v katerem sem opisal samo začetek dogodka oz. samo uvod vanj, bom skratka v tej objavi nadaljeval z opisom nekega zelo čudnega dogodka (pa neprijetnega tudi), kateremu sem bil danes priča oz. še bolje, v katerega sem bil tudi sam osebno/fizično vpleten!!

(more…)

V tem konkretnem primeru, o katerem pišem danes, je šlo namreč za to, da sem, ehm, recimo preko e-mail sporočil prijatelju MaTeJu usposobil takorekoč neuporaben računalnik. Medtem ko pa sem o enem dokaj podobnem primeru (koristnosti oz. praktične uporabe mojega računalniškega znanja) že dolgo nazaj pisal v tejle objavi, v kateri sem pisal o tem, kako sem v neki fotokopirnici na Gosposki ulici (imenuje se “Zebra“) z nekaj kliki “popravil” res totalno počasi delujočo mrežo PC-jev.

(more…)

Danes pa na kratko o tem, kako sem bil pred parimi urami res totalno prijetno presenečen v povezavi z neko stvarjo, ki se je sicer zgodila že včeraj. No tule za uvod v objavo naj stvar v en sam stavek strnem takole: kot posledica nekega čisto banalnega dogodka sem znova začel verjeti v človeško dobroto (tisto, saj veste, da je človek kao v svojem “bistvu” dober itd.), no, sicer tu res ni šlo za “dobroto” kot tako (v običajnem pomenu), ampak za nekaj čisto drugega; ehm, ne bom nadaljeval s tem uvodom (in ga delal po nepotrebnem predolgega), rajši si preberite samo objavo, pa bo!!

(more…)

No folk, stvar je taka, da zaradi določenih razlogov na žalost ne morem javno povedati, kaj sem kot glavno stvar počel v zadnjem tednu (jah, pa dva tedna prej tudi) med ponedeljkom in četrtkom od 18h pa tam do 20h, včasih tudi do 21h. Mogoče samo namig: razlog za to (da tega ne smem razkriti) se skriva v delu teksta v tejle objavi, sedaj pa sami ugibajte kaj naj bi to bilo. Tako da bom v današnji objavi dokaj na kratko pisal o tem, kaj se mi je dogajalo v zadnjih petih, šestih dneh, v smislu stvari, ki so tako ali drugače povezane z Internetom.

(more…)

Danes pa bom malo pisal glede “peklenskega tedna”, ki je sicer še vedno v teku (vse skupaj se je sicer začelo že v sredini prejšnjega, kot nekakšna “priprava” na to, kaj bo oz. kar je sledilo), pač v smislu, da bom omenil kaj se mi je dogajalo v zadnjih dveh, treh dneh. Za razliko od te objave (lahko vidite neujemanje med URL-jem in dejanskim naslovom; za več o tem glej semle) izpred skoraj enega leta in pol, pa ta “dogajanja” vključujejo izključno tiste stvari, ki niso povezane z računalništvom. Aja, je pa to spet ena objava, ki je “skonvertana” v objavo za na blog (vsaj delno) iz enega od mojih današnjih e-mailov, poslanega neki frendici.

(more…)

Danes bom pisal o dveh zelo zanimivih e-mail sporočilih v zvezi z mojo babico (za enega od njiju bi lahko rekel celo, da je kar fenomenalen, v smislu za kaj gre v njem), ki sem ju, sicer s kar precejšnjo zamudo, prejel včeraj, pri čemer je bil en poslan od moje tete, v katerem je napisala: “Preljubi Tadej, prelepe pozdrave vsem, … je slavna in sem jo nasla v kompjuterju, prosim pokazi ji ta clanek, skupaj s pokojno Danico Zitnik predstavlja zacetek slovenske radioterapije.” (za članek glej spodaj), drugi pa je bil e-mail od neke Nine, od katere babica je bila skupaj z mojo med II. svetovno vojno zaprta v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Mimogrede, o moji babici (pa tudi o očetu) in omembi nje v SLO Wikipediji sem pisal že v tejle objavi izpred slabega leta.

(more…)

Glede na veliko število večinoma sarkastičnih komentarjev v prejšnji objavi o mojem blogu in pomanjkanju obiska na le-tem, pač mislim, da je nujen en krajši dodatek, v katerem bom še enkrat pojasnil par pomembnih stvari. No, sicer vse to piše tudi na Blog: Sopca intro strani, pa itak vem, da nihče ne bere teh strani. V enem stavku pa: jaz pišem ta moj blog v večini izključno zase in pa za tistih nekaj mojih dobrih prijateljev, za katere vem, da ga berejo, za druge pa se mi kratko malo jebe, v smislu seveda, če jih moti moj način pisanja itd.

(more…)

Čisto tako kot mimogrede vam bom (tistim redkim obiskovalcem - ) danes naštel par razlogov, zakaj tale moj blog zadnje cajte ni tako obiskan (ta “zadnje cajte” manjka zgoraj v naslovu objave), kot je bil še npr. pred letom ali letom in pol; to dejstvo je zelo lepo razvidno tudi če naprimer pogledate število komentarjev v zadnjih 12-ih objavah, to so namreč tiste, katerih uvodni tekst je viden na glavni strani od mojega bloga; bajdvej, to je tisto nad oznako s kodo “<!–more–>“. Kakorkoli, stvar je pa v bistvu dokaj preprosta: gre namreč za to, da sem kar velik del “prometa” ves ta čas dobival iz Sopca front-pagea (če ne kar večine prometa), kar pa mi je bilo zaradi neke konkretne stvari vmes, jasno nenamerno, večkrat recimo temu “onemogočeno”. Bi se pa dalo reči, da je ta objava tudi nekako malo v zvezi s tole objavo (tudi zelo popularno, z več kot 12 komentarji), v kateri pa sem pisal o tistem t.i. “90-9-1” pravilu.

(more…)

Po nekje slabem letu in pol od tele moje objave o mojem osebnem sistemu za pohitritev DNS operacij, ki ga sam uporabljam (heh, lahko bi celo rekel, da sem ga sam “izumil”, vsaj kot celoto), se mi zdi res smiselno vsaj še enkrat omeniti resnično hudo zadevščino z imenom OpenDNS. Mimogrede, ta moj sistem je v “lokalnem” smislu dvo-nivojski, z OpenDNS pa tri-nivojski; no, z zadnjo verzijo programa DNSKong, pri kateri lahko ostane “Windows DNS Client” NT-service delujoč (ni ga skratka treba “disejblat”), pa bi postal v že omenjenem “lokalnem” smislu celo tri-nivojski, skupno z OpenDNS-jem pa štiri-nivojski, ampak jaz zaenkrat raje še vedno uporabljam staro GUI različico.

(more…)

Tale prispevek pišem kot direktno nadaljevanje tele objave izpred več kot enega meseca, v kateri sem pisal o nekem dogodku, ki me je ravno enkrat tiste dni totalno “intelektualno razkuril”. Konkretno, takrat je šlo za moj “problem” s neko posebno vrsto ljudi, torej na kratko, v objavi je šlo za to, “kako jaz osebno ne razumem ljudi, ki brez neke osnovne in jah, seveda tudi normalne skepse, verjamejo v bistvu prav vse, kar jim je npr. nekdo povedal“, še posebej jasno takrat, ko je govor o neki taki stvari, kjer je “udobno” verjeti ji oz. katera še bolj potrdi njihov recimo temu svetovni nazor oz. politično prepričanje. S tem mislim na to, da npr. nek t.i. levičar rad na prvo besedo verjame čisto vse, kar je (jasno, od nekega drugega “levičarja”) slišal slabega o nekem desničarju in seveda obratno, da nek t.i. desničar veselo in brez zadržkov (lastnega kritičnega razmišljanja, predvsem tu mislim na neko “zdravo distanco” do katere koli že stvari pač) verjame v vse najslabše o nekem “levičarju”, kar mu je povedal nek desničar, ali bolje, njegov t.i. “politični zaveznik”.

(more…)

Danes pa bom, v glavnem spet s postanjem mojih postov iz neke diskusije na “Ars OpenForum” forumu, govoril o razliki med angleškim izrazom (terminom) “application” in izrazom “program“, katera sta tudi zame do te (glej spodaj) diskusije pravzaprav pomenila eno in isto stvar, ali kot za to obstaja lepa ENG beseda, sta bila izraza “interchangeable“, ali kot bi temu rekli v slovenščini, sta bila zame sinonima. Je pa jasno to spet objava tiste vrste (ali tipa), ki za tiste moje bralce, ki vas računalništvo ne zanima, ni niti malo zanimiva oz. vredna branja.

(more…)