Kratka zgodovina mojega učenja HTML-ja

V tej objavi bom na kratko opisal, kako je pri meni potekal proces učenja “webkodiranja” in s kakšnimi problemi sem se pri tem srečeval. Idejo za objavo pa sem dobil včeraj, ko sem komentiral na Urškinem blogu, konkretno govorim o eni od bolj zadnjih objav naslovljeni “Sm v šoli, kjer Urška omenja, da se trenutno uči HTML.

Kot sem napisal že v tistem komentarju, sem se jaz HTML jezika najprej začel učiti iz nekega hudo bednega slovenskega recimo temu priročnika (torej bila je to ena spletna stran, vse skupaj pa 1 ali 2 strani dolgo), ki me je v osnovi vse narobe naučil. Naprimer “vrednosti” (po angleško: “values”) od atributov brez “quotanja”, uporaba velikih namesto malih črk za “tage” in ostalo (male so seveda kompatibilne tudi s XHTML-jem), potem sem tudi z zamikom odkril CSS in sem tako, kjer se je le dalo, konvertal vso kodo napisano v HTML-ju v CSS; najprej z uporabo t.i. “inline” CSS, kasneje pa sem še to skonvertal v “internal” in na koncu v “external” CSS, moral pa sem seveda spremeniti tudi razne druge malenkosti, naprimer, da sem namesto običajnih HTML-style “table” atributov (npr. “cellspacing” in “cellpadding”) začel uporabljati “table class” s “border-collapse” in “border-spacing” takoimenovanimi “property” v “external” .css fajlu in tako dalje.

Aha saj res, medtem ko JS pa sem v bistvu res uporabljal v manjši meri že od vsega začetka, res je pa, da pri učenju le-tega nisem šel preveč v detalje (saj se brez težav dobi razne preproste skripte na WWW-ju), ali z drugimi besedami, ga ne obvladam prav dobro. No, nazadnje pa sem odkril še veljavnost “definicije tipa dokumenta” (angl. “document-type definition” ali DTD) in sem tako pretvoril moj staro neveljavno HTML kodo v “HTML 4.01 Transitional”, kasneje pa sem še “konvertal” vse skupaj v veljaven “XHTML 1.0 Transitional”, tako da je sedaj stran napisana v veljavnem CSS-ju in v veljavnem XHTML-ju. Glede tega zadnjega koraka, vam seveda toplo priporočam, da si preberete eno od starejših objav na tem mojem blogu (konkretno, gre za tole objavo), ki gre malo bolj v detajle o samem postopku, torej o poteku in težavah, ki sem jih pri tem imel itd.

Dalje, če vas mogoče zanima, si prosim oglejte dokument “website.html” na moji strani, konkretno glejte pod pod-naslov “UNSORTED BUT RELATED STUFF” (trenutno je tako naslovljen, vem, bolj “kar-nekaj”), kjer je lista linkov do dokumentov na strani Internet Archive, ki listajo stare varijante moje strani (vseh njenih varijant), ki so dostopne s funkcijo Wayback Machine. Naj pa samo za okus je tule link do glavnega dokumenta za “Greatnow” varianto: …greatnow.com/index.html (ki mislim, da ima največ “starih oblik” shranjenih in seveda tudi najstarejše) in pa seveda nujno še link do dokumenta za/od glavne “Volja” variante: …/tayiper/index.html, od katere je tudi shranjenih kar nekaj teh starih oblik strani.

Tako lahko vidite, da je bilo pri meni učenje “kodiranja” v bistvu dokaj dolg proces. Za konec pa vam predlagam tudi ogled same kode, kateri se (predvsem strukturi itd.), priznam, nekam preveč obsesivno posvečam; to lahko izvedete z “View Source” komando v IE-ju, ali z “View Page Source” v FF-ju.

P.S. – Če bi že mogel jaz sam priporočiti kakšen “tutorial-a” za jezik HTML, potem bi nedvomno priporočil tega na straneh HTML Help in W3Schools (natančneje, za slednjega glejte semle: html – default.asp), zopet pa seveda priporočam tudi branje “Converting HTML documents into XHTML …” diskusije, ki sem jo o postopku/poteku konvertanja moje strani odprl na forumu na Ars Technica spletnem mestu.

Tadej

7 Responses to “Kratka zgodovina mojega učenja HTML-ja”

  1. [...] P.S. – Se pa vsega tega tudi dotaknem v Sopca-dokumentu “Moje webstrani“: http://tadej.sopca.com/moje-webstrani in pa v dveh dokaj podobnih objavah; ena je bila objava z naslovom “Kratka zgodovina mojega učenja HTML-ja“: http://tadej.sopca.com/…/…mojega-ucenja-html-ja, druga, katera je bila bajdvej ena prvih objav, pa je naslovljena “Konvertanje moje strani iz HTML v XHTML“: http://tadej.sopca.com/…/…iz-html-v-xhtml, seveda vam priporočam, da preletite tudi omenjene dokumente/objave. [...]

  2. [...] P.S. – Za bolje razumevanje vsega skupaj (in boljši vmestitev v kontekst) pa vam priporočam, da si preletite tudi dve prejšnji s to tematiko povezani objavi tule na mojem Sopca blogu. Urejeni sta po vrsti ena za drugo, tako kot sem ju tudi v resnici objavil, ali drugače povedano, najstarejša je zadnja/najbolj spodnja, najmlajša pa prva/zgornja: “Kratka zgodovina mojega učenja HTML-ja“: http://tadej.sopca.com/…/…mojega-ucenja-html-ja, “Konvertanje moje strani iz HTML v XHTML“: http://tadej.sopca.com/…/…iz-html-v-xhtml, več o raznih mojih domačih straneh pa si lahko preberete tudi v “Moje: webstrani“: http://tadej.sopca.com/moje-webstrani Sopca dokumentu/page-u. [...]

  3. dejan says:

    hehe

  4. -primož- says:

    Pozdravljen,

    sam pišem vodiče za HTML, CSS in Photoshop in ti lahko povem, da je včasih zelo težko najti najustreznejši prevod za kakšen točno določen angleški izraz. Pogledaš literaturo, pogledaš v slovar informatike, a imaš na koncu še vseno težko delo, pri odločanju. Angleškega izraza pa direktno ne smeš uporabiti, ker je to slovenski vodič in potem bi bila poanta izgubljena. Ali lahko podaš svoj, pravilen prevod besede value?

    Lep pozdrav

  5. tadej says:

    @primož: Glede tvojega vprašanja, ni mi čisto jasno, zakaj ti beseda “value” (oz. prevod le-te) dela probleme??! Meni osebno se namreč sploh ne zdi problematična in mi je takoj, ko sem prebral tvoj komentar, na pamet prišla beseda vrednost, ki je mimogrede tudi prva od besed v mojem ASP angleško-slovenskem slovarju.

  6. -primož- says:

    Mogoče sem si narobe interpretiral objavo … zdelo se mi je, da nisi bil zadovoljen s prevodi (”hudo bednega slovenskega priročnika …”).

    Važno je znanje ;)

  7. tadej says:

    Mogoče sem si narobe interpretiral objavo … zdelo se mi je, da nisi bil zadovoljen s prevodi (”hudo bednega slovenskega priročnika …”).

    Ne ne, v bistvu si čisto prav interpretiral, samo to glede ENG – SLO prevodov v svetu računalništva (torej to, da se mi zdijo smešni/napačni marsikateri prevedeni izrazi) nekako ni bilo bistvo objave in sem ta del dodal bolj samo kot na splošno. Kot mimogrede, zato (ker se mi zdijo prevodi smešni) naprimer jaz svoje Windows XP uporabljam v angleščini in ne slovenščini.

    Tisti bedni slovenski priročnik pa sem omenil kot mimogrede (ker je bil prvi, kjer sem kaj zvedel o HTML-ju) v sklopu “časovnega traka” mojega učenja spletnih jezikov.

Leave a Reply