V zadnjih recimo treh dneh sem se zahvaljujoč Davorju (ali “ruph-u” po domače) totalno navdušil nad stranjo Twitter: http://twitter.com in t.i. “twit-i” (kratka sporočila/objave), ki jih lahko vsak objavlja, če si tam ustavi račun. Za Twitter sem izvedel v eni od zadnjih objav z naslovom “Twitter test. Twit wit me!“: http://ruph.sopca.com/…/…twit-wit-me na ruph-ovem Sopca blogu (sem tudi sam tam nekaj komentiral), pa tudi ruph mi je že itak poslal “invitejšn” za članstvo na Twitter-ju.

Tule spodaj dodajam še linka do mojega in pa do ruph-ovega in Mitjinega Twitter user/profile page-a; ta dva sta edina dva Twitter uporabnika, ki jih trenutno spremljam poleg “Public Timeline“: http://twitter.com/public_timeline page-a.

Moj Twitter user-page: http://twitter.com/satyr

Ruph-ov Twitter user-page: http://twitter.com/ruph

Mitjin Twitter user-page: http://twitter.com/mitjamavsar

Stvar mi je pa predvsem všeč zato, ker pri objavljanju teh “twit-ov” zaradi omejitve na 140 znakov za en “twit” ni tako nič dolgovezenja (torej dolgega opisovanja, podajanja mnenj, raznih dolgih razlag itd.), ampak samo gola dejstva, v stilu naprimer v parih besedah kaj se ti je kaj zgodilo oz. kaj si in kaj še boš počel čez dan, kaj imaš trenutno v glavi in tako naprej. No, čeprav je pa res, da tudi če “twit” vsebuje več kot 140 znakov, tisto kar je “čez” ni izgubljeno, moraš pač samo klikniti na link oblike: “…”, da te potem pošlje na page s celotnim besedilom.

Je pa ta reč najbrž še toliko bolj uporabna za tiste, ki so on-line ves čas (kot nekakšen IM), torej predvsem za ADSL uporabnike itd. No ja, vseeno pa se je vse skupaj izkazalo za kul stvar tudi v mojem primeru; jaz se namreč še vedno konektam na Internet z “dial-up” konekšnom. Kakorkoli že bodi, tale Twitter je res blazno adiktna zadeva, ko enkrat začneš redno “twit-ati” (jejhata, jejhata) in mi je tudi vedno bolj všeč; zdi se mi, da ga bom kar redno uporabljal (torej objavljal “twit-e“) tudi v prihodnje.

Tadej