Malo o mojem odnosu do dela oz. službe

Kot sem najavil v že v kar nekaj objavah, bom danes, kot nadaljevanje tele objave (vmes se je namreč vrinila tale objava) pisal malo na splošno o mojem, recimo temu filozofskem odnosu do dela/poklica oz. službe/zaposlitve. Seveda pa je tudi ta objava del serije objav, ki niso niti malo povezane z računalništvom, webdevelopingom in podobnim. Naj začnem s tem, da vam že tule na začetku jasno povem, da sem jaz v bistvu že od nekdaj zelo rad delal (predvsem sem rad opravljal t.i. “fizična dela”), oziroma natančneje, da sem jaz resnično že od kar pomnim nasploh zelo rad pomagal ljudem pri raznoraznih opravilih (nikoli, ampak res nikoli nisem npr. rekel NE, če me je kdo za kaj poprosil), katerih niti ne bi posebej omenjal/našteval, ker jih je preprosto preveč.

S tem pač mislim na to, da za ta moja dela (v glavem gre tu recimo za pomoč sorodnikom, pa tudi prijateljem) seveda nisem dobil nikakršnega plačila. Kar pa je pri meni drugače kot pri večini ljudi (vsaj predstavljam si tako) pa je to, da se pa nekako nikoli nisem mogel sprijazniti s tem (s tem mislim predvsem v času otroštva), da je treba enkrat začeti hoditi v službo in potem 40 let vstajati zjutraj ob 7h in hoditi na eno in isto mesto delati eno in isto delo. Dobro, jasno vem, da niso vse službe/poklici enaki in da tudi ni nujno, da moraš zjutraj zgodaj vstajati (da skratka obstajajo tudi take službe, kjer npr. lahko delaš ponoči itd.), s čimer sem bajdvej jaz vedno imel probleme, bolj bi temu rekel, da gre za moj oseben filozofski odnos do nujnosti služenja denarja (za golo preživetje) oz. bi lahko rekel tudi moj odpor do tega, da se ta naš svet pravzaprav vrti samo okoli denarja.

Dodajam pa še moj odgovor uporabniku z nickom “mrki333″ v članku z naslovom “Sanja: Na fotografiji ni Paris!“: http://24ur.com/…/20071107_3109593.php (in pa tudi njegov komentar) na spletnem mestu “24ur.com”, kjer sem tudi napisal nekaj v zvezi s to današnjo temo.

mrki333 | 07.11.2007 | 23:04

Ma treba njo na kmetijo poslat pa da vid kako je dnar zaslužt.Misl da je nevem kok lepa. Use k se slikajo neki nage ,pol se pa nosjo k da so zvezdnice v ameriki. Takim sam plunm v faco. Usaka čast ostalim puncam k zaslužjo dnar z trdim delom, da zagotovijo svojim otrokom hrano na mizi z DELOM, ne pa ta goveda k mal razšir noge pa dobi dnar.

tayi177 | 08.11.2007 | 01:55

@mrki333: Pa kaj se ti pravzaprav greš??! Ali si ji mogoče “fouš”, ker punca zna na tak “lahek” način priti do denarja?? Ker, če si je pač znala zrihtat tisto fotografiranje in zanj dobiti (velik) denar, mene to čisto nič ne moti!! In pa predvsem to stalno poudarjanje t.i. “trdega dela” (jasno, nujno si moral zraven vključiti tudi otroke, čudno samo, da nisi omenil tudi kruha, heh, kot t.i. “osnovnega živila”, lol), kot da si vsak človek ne bi želel službe/poklica, kjer bi za čimmanj dela dobil čimveč denarja!! Stalno slišim samo: delo, pravo/pošteno delo, trdo in dostojno delo; ali se res življenje vrti samo okoli DELA in DENARJA, ali kaj??! Hmmm, morda pa si ti ravno eden od tistih, ki si že celo življenje “prisiljen” v neko težaško delo, potem si pa jezen na ves (ostali) svet, v smislu pač, če se komu že posreči, da zasluži nekaj denarja z lahkim delom… Pa lepe pozdrave vsem, tayi177

In ravno zato mi gre tudi tako na živce poudarjanje dela, recimo v smislu, da so nekoga umorili in potem v časopisu piše, na primer: “Umorjeni je bil zaposlen 20 let in vesten delavec…“, kot da je to sploh tu relevantno (pri tem dejstvu, da so ga umorili) in kot da bi bil kot človek kakorkoli manj vreden, če pač ni bil zaposlen!!

Sedaj, zavedam se, da si bom slej ko prej tudi jaz moral tudi jaz (v smislu, da skrbim sam zase) najti neko redno zaposlitev, hočem reči samo to, da mi pač osebno ni všeč, da je svet “narejen” na ta način oz. da “teče” po teh principih. In tudi vem, da je zelo smiselno, da ima pač vsak človek na tem svetu neko svojo vlogo (npr. kako bi zgledalo, če kar naenkrat ne bi več bilo zdravnikov, med. sester, heh, pa smetarjev tudi itd.), no, bolj pa tu mislim na to, da bi npr. država vsaj poskrbela za najnujnejše (torej, da bi recimo bila vsem zagotovljena vsaj hrana) in to za čisto vse ljudi brez izjeme, za kaj več pa bi človek za svoje delo dobil nekakšne bone namesto denarja. Nekako ugotavljam (med pisanjem tega teksta), da gre pri vsej stvari v bistvu tudi za moje sovraštvo do kapitalizma.

P.S. – In jasno, tudi danes ta razna dela, ki sem jih omenil zgoraj na začetku, vedno opravljam zastonj (skratka, prijateljem za njih ne računam nič, bi se mi to tudi nekam čudno zdelo), pa naj bo to masaža, PC zadeve (torej reševanje oz. odpravljanje težav s kompjuterji) in tako dalje, torej dela, ki jih sam obvladam. Res pa je ponavadi tako, da mi potem oni le vrnejo uslugo z nečim simboličnim; konkretno pri masaži me eden od prijateljev npr. po tem, ko ga zmasiram časti kino, ali greva na njegove stroške kaj pojest, spet drugi mi vrne uslugo tako, da me tudi on zmasira itd.

Tadej

Leave a Reply