Zanimiva knjiga, ki jo prebiram zadnje dni

Zadnje dni berem eno res zelo zanimivo knjigo, ki jo je napisal nek SLO zgodovinar Marko Zajc (izšla je pri založbi “Modrijan” leta 2006) in katero je naslovil “KJE SE SLOVENSKO NEHA IN HRVAŠKO ZAČNE” (podnaslov pa je: “Slovensko-hrvaška meja v 19. in na začetku 20. stoletja“), skratka naslov je zelo jasen/razviden, tako da mislim da nadaljni bolj obširen opis tega, o čem je, tule v uvodu niti ni potreben. No mogoče samo to: v njej avtor obravnava ideje/teorije raznoraznih znanih literatov (in pisateljev, politikov) tistega časa, kateri so drug z drugim polemizirali glede izvora prebivalstva na določenem območju, gre pa predvsem za vprašanje t.i. “kajkavščine”, “štokavščine” in “čakavščine”.

Kakorkoli že, najprej imate tule spodaj listo vseh 12-ih glavnih poglavij v knjigi (da si boste lahko lažje predstavljali v kakšnem okviru se dotika tega problema), pri čemer pa ima vsako poglavje povprečno še tam nekje 7 glavnih pod-poglavij, vsako tako pod-poglavje pa še nadaljnih dodatnih 5-10 pod-poglavij. Sedaj, mogoče bi bilo celo bolje, da bi postal listo omenjenih glavnih pod-poglavij (ker so le-ta še bolj specifična v opisu obravnavane tematike), ampak se mi, jah, priznam, enostavno ni dalo prepisovati vsega teksta.

  • 1. KRALJESTVO SLAVE
  • 2. ILIRIZEM
  • 3. SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI IN MEJA V LETIH 1848-50
  • 4. SLOVENSKO-HRVAŠKA MEJA V DOBI BACHOVEGA ABSOLUTIZMA
  • 5. SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI IN MEJA V ŠESTDESETIH LETIH 19. STOLETJA
  • 6. SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI IN MEJA V SEDEMDESETIH LETIH 19. STOLETJA
  • 7. TEZE O KAJKAVSKIH HRVATIH KOT “SLOVENCIH” V LETIH 1870-90
  • 8. “ALPSKO HRVAŠTVO” OD OSEMDESETIH LET 19. STOLETJA DO PRVE SVETOVNE VOJNE
  • 9. NEOILIRIZEM
  • 10. PROBLEM SLOVENSKO-HRVAŠKE MEJA MED PRVO SVETVONO VOJNO
  • 11. ŽIVLJENJE OB MEJI IN MIGRACIJE
  • 12. “ČEGAV JE ŽUMBERK?”

V sami knjigi je ogromno navajanj raznih znanih literatov (predvsem teh), pisateljev in politikov iz tistega časa (večinoma je bilo to obdobje Avstro-Ogrskega cesarstva), ki so polemizirali drug z drugim tudi prek časopisnih člankov, pa opisi njihovih teorij glede izvora prebivalstva na določenem območju (jasno, v povezavi z jezikom, ki so ga govorili), konkretno tu mislim na t.i. “kajkavščino“, katera je, kot vemo, značilna za Slovence, “štokavščino“, značilno za Srbe (a tudi velik del Hrvatov) in “čakavščino“, značilno za Hrvate. Naj naštejem nekaj teh literatov: najprej kar se tiče slovenskih, so to bili Kopitar, Kozler, Levstik, Miklošič, Vodnik, Vraz, potem od Srbov npr. Karadžić, od Hrvatov Daničić, Gaj, Starčević, Strossmayer, Šulek, Utješenović in pa še Herder, Dobrovsky, Rački in Šafarik, za katere pa ne vem točno (še nisem prebral teh delov knjige), kaj so bili po narodnosti.

Nekatere od teh teorij (glede narodne pripadnosti prebivalstva) so bile kar zanimive in verjetne, druge spet ekstremne itd. Naprimer, nekateri od zgoraj omenjenih so trdili, da so edini pravi Hrvati “čakavci” (ostali, torej “štokavci”, pa Srbi), spet drugi pa so npr. teoretizirali, da so “kajkavci” na Hrvaškem (gre v glavnem za tiste v okolici Zagreba in za Zagorce, ki so, vsaj kolikor vem, bolj severno) pravzaprav Slovenci in spet tretji so menili ravno obratno, torej da so vsi Slovenci pravzaprav Hrvati, samo njihovo “narečje” je kajkavsko in da bi se morala “hrvaška krona” raztezati do Gradca (v Avstriji), vključno torej z našo Štajersko, Dolenjsko itd., izvzemši le Kranjsko. Četri pa so celo pravili, da so vsi trije (Slovenci, Hrvati in Srbi) en sam narod, oz. več plemen enega naroda.

Zelo zanimiva pa se mi zdi tudi ideja, ki se mi zdi (vsaj za takrat) kar verjetna, namreč, da obstajajo Slovenija, Hrvaška in pa t.i. Sloveno-Hrvaška (obstaja celo zemljevid, ki je prikazan na naslovnici knjige), torej območje, kjer ni jasne meje med narodoma in kjer se jezik gradualno spreminja iz slovenskega v hrvaščino, bolj kot greš proti jugu (gre pa nekako za pokrajine južno od Bele Krajine, vzdolž v bistvu celotne zdajšnje meje) oz. proti “pravi” Hrvaški.

P.S. – Aja in pa, še ena taka objava, v kateri sem podobno pisal o knjigi, ki sem jo enkrat takrat prebiral, je bila tale objava na mojem “Senserely” blogu, v kateri sem pisal o knjigi z naslovom “SPOPAD CIVILIZACIJ” (ali ENG v celoti: ENG: “The clash of civilizations and the remaking of world order“) profesorja na Harvardu Samuela P. Huntingtona in ki je naredila velik vtis name. Medtem ko pa sem v tejle objavi tu na tem blogu, v kateri sem pisal o domnevnih nacionalizmih (predvsem kar se tiče Slovencev), o nedoslednosti pri veri in verovanju vobče, pa tudi o raznih dvojnih merilih oz. standardih) itd., tudi omenil zgoraj omenjeno Huntingtonovo knjigo.

Lepe pozdrave vsem, Tadej

Leave a Reply