Življenje in dogajanje v zadnjih 2-3 mesecih

Ups, že skoraj trije meseci so minili od moje zadnje objave, zato je že kar nujno, da spet kaj napišem. V glavnem, kot večina od vas (vsaj moji prijatelji) že ve, hodim od začetka januarja na t.i. “prasko” (ki je obvezen del študija Informatike v prvem letniku Višje šole) v računalniško podjetje Nevron: http://www.nevron.si v Stegnah v Ljubljani. Ker pa se mi ta hip ne veliko pisati, bom objavil tekst iz moje seminarske naloge (glej semle: “Organizacijska-kultura-v-podjetju.doc“) pri predmetu Poslovno komuniciranje in vodenje, ki se tiče omenjega podjetja.

Aja, to seminarsko nalogo, ki sem jo napisal in oddal dva dneva nazaj, pa sem pisal do 5h zjutraj (en dan pred rokom za oddajo) in ker sem jo moral dati zjutraj še printat in vezat, je bila tako le-ta razlog, da sem to noč spal vsega 1-2 uri, pa še na prakso sem moral (po tem, ko sem jo osebno nesel oddati v Kranj 10 min. pred rokom) kot vsak drugi dan. To je bil tudi razlog, da sem v noči iz petka na soboto (ponoči in čez dan) spet podrl rekord v dolžini spanja. No kakorkoli že, kaj več o tem kako poteka delo na Nevronu (kaj točno delam, kako se razumem s sodelavci itd.) pa torej kdaj drugič v prihodnosti.

Sedež podjetja podjetja Nevron d.o.o., je v tretjem nadstropju poslovne stavbe Telekom v Stegnah v Ljubljani, podjetje pa se ukvarja s strokovnim svetovanjem pri uvajanju e-izobraževanja, razvojem e-gradiv in e-šoli tujih jezikov in ima izkušnje s sodelovanjem pri nacionalnih in mednarodnih projektih, povezanih z e-izobraževanjem in izobraževanjem nasploh. Podjetje deluje v štirih sobah, od katerih je ena soba glavna pisarna od lastnika podjetja (in je z dvojimi vrati in čez hodnik ločena od ostalih prostorov), tri sobe pa so med seboj povezane z ves čas odprtimi vrati, tako da je komunikacija med zaposlenimi zelo odprta in svobodna. V podjetju je stalno zaposlenih od pet do osem ljudi, včasih pa honorarno začasno zaposlijo tudi kakšnega zunanjega sodelavca.

Organizacijska kultura v podjetju Nevron d.o.o., je relativno dobro razvidna in preprosta. Na čelu podjetja je direktor in lastnik podjetja, pod njim je solastnik podjetja in vodja projektov, pod njim pa takoimenovani manager multimedijske enote, programer in sistemski administrator, glavni programer in več zaposlenih brez kakšnega posebnega naziva in položaja, ki opravljajo različne naloge, glede pač na dotični projekt. Občasno pride v pisarno urediti kakšno zadevo tudi neke vrste tajnica, ki nima praktičnega računalniškega znanja, povezanega s projekti, s katerimi se podjetje ukvarja. Delovni čas traja v podjetju od osme ure zjutraj do četrte popoldne, čeprav si občasno takorekoč vsi zaposleni privoščijo, da pridejo malce kasneje. Vmes je okoli enih pol-urni odmor za kosilo, prav tako pa si zaposleni skoraj poljubno jemljejo še pet do deset minutne odmore za pitje kave in klepet izven delovnega prostora.

Delo v podjetju poteka razmeroma preprosto. Ko se zaposleni lotijo novega projekta dobi vsak zaposelni točna navodila česa naj se loti (vsak je namreč strokovnjak na svojem področju, torej en se ukvarja z dizajnom nekega e-gradiva, spet drugi programira kodo in tako dalje) in potem vsak dela relativno samostojno. Predvsem direktorja in lastnika podjetja ni skoraj nič v skupnih prostorih (pride le takrat, če nastopijo kakšne resnejše težave, pa zaradi administrativnih reči in tako naprej), medtem ko je solastnik in vodja projektov podjetja več ali manj prisoten ves čas in daje na primer napotke kako se naj kakšno konkretno stvar izvede, predlaga načine, kako se naj reši kakšen problem in podobno. Prav tako je stalno prisoten tudi manager multimedijske enote, ki je po svojem položaju malce višje v hierarhiji podjetja kot sta na primer glavni programer in sistemski administrator in glavni programer. Komunkacija, ki se tiče manj pomembnih stvari poteka večinoma kar preko programa Microsoft Messenger, če pa pride do česa takega, kar se preko tekstovnega dopisovanja ne da pomeniti oziroma razrešiti, potem se komunkacija preseli na osebno raven; sodelavec torej obišče svojega so-sodelavca osebno na njegovem delovnem mestu (pri njegovi mizi). Pri komunikaciji in dajanju navodil imata v praksi glavno vlogo v glavnem solastnik (ta v pravem pomenu besede) in vodja projektov in manager multimedijske enote, čeprav na primer slednji (četudi bi to glede na višji položaj v hierarhiji v podjetju lahko počel) nikoli ne daje napotkov v smislu ukazovanja, predvsem ne programerju, pa tudi ostalim zaposlenim ne.

Odnosi na medsebojni ravni med zaposlenimi so v podjetju dokaj dobri. Seveda pa je komunikacija med managerjem multimedijske enote, programerjem in sistemskim administratorjem, glavnim programerjem in ostalimi zaposlenimi bolj sproščena (in na osebni ravni), kot je komunikacija med le-temi in vodstvom podjetja (torej med njimi in lastnikom in solastnikom podjetja). So se pa med omenjemi razvile tudi posebne manjše skupinice (kolikor je to mogoče v podjetju s tako malo zaposlenimi), kar se izraža recimo v tem, kdo hodi s kom na kosilo in odmor za kavo, kdo si med seboj pošilja sporočila na raznih spletnih socialnih omrežjih (in kdo je “prijatelj” od koga na le-teh) načeloma pa se kot rečeno vsi zaposleni v podjetju dobro razumejo. Za konec lahko rečem, da je delo v podjetju Nevron d.o.o. prijetno in da med zaposlenimi (kakor tudi med vodstvom podjetja in zaposlenimi) vladajo dobri medsebojni odnosi in nasploh je atmosfera v podjetju dobra.

Priznam pa, da sem spet (podobno kot pri tej objavi) malce pogoljufal; objavil sem jo namreč pod netočnim datumom (torej kot da je bila objavlljena janurarja in ne marca, kot je v resnici), to pa zato, ker sem do sedaj čisto vsak mesec objavil vsaj en post in nočem, da ne bi bilo meseca januarja 2010 v “Arhiv objav” meniju spodaj.

Tadej

Leave a Reply