V današnjem Delu so spet objavili moj dopis (ali “pismo bralca”), ki sem jim ga preko e-maila poslal že pred prazniki ta vikend. Kot boste lahko prebrali spodaj, gre pri vsej stvari za moje pritoževanje glede načina parkiranja avtomobilov v okolici Študentskega naselja v Rožni Dolini v Ljubljani. Za eno tako podobno “pismo bralca” (v tem primeru sicer za “Sobotno Prilogo“), ki mi ga pa niso objavlli, pa glej tole objavo iz leta 2006.

(more…)

Zadnje dni berem eno res zelo zanimivo knjigo, ki jo je napisal nek SLO zgodovinar Marko Zajc (izšla je pri založbi “Modrijan” leta 2006) in katero je naslovil “KJE SE SLOVENSKO NEHA IN HRVAŠKO ZAČNE” (podnaslov pa je: “Slovensko-hrvaška meja v 19. in na začetku 20. stoletja“), skratka naslov je zelo jasen/razviden, tako da mislim da nadaljni bolj obširen opis tega, o čem je, tule v uvodu niti ni potreben. No mogoče samo to: v njej avtor obravnava ideje/teorije raznoraznih znanih literatov (in pisateljev, politikov) tistega časa, kateri so drug z drugim polemizirali glede izvora prebivalstva na določenem območju, gre pa predvsem za vprašanje t.i. “kajkavščine”, “štokavščine” in “čakavščine”.

(more…)

Kot vse kaže, je Janševa stranka SDS na letošnjih državno-zborskih volitvah izgubila, tako da na žalost ne bo mogla nadaljevati s svojim programom oz. s programom koalicije. Kot zanimivost naj kot prvo povem, da se imam sam sicer za t.i. levičarja (oz. bolje svobodomiselneža, liberalca), kot drugo pa, da sem se za odhod na volišče odločil šele v zadnjem trenutku, ker sem pač predvideval (glede na rezultate zadnjih pred-volilnih anket), da bo SDS itak dokaj z lahkoto zmagala, in da je glavno, da sem ji (torej SDS-u) pripomogel k njeni zmagi pred štirimi leti. Namreč, zakaj je bila po mojem mnenju ta SDS-ova zmaga pred štirimi leti (in uspešno zaključen mandat) tako pomembna?!

(more…)

Preko blog agregata Drugi svet sem naletel na objavo na BigWhale-ovem blogu z naslovom Teorije zarote 9-11, v kateri se norčuje iz 9/11 teorij zarot. Sem pa tudi jaz že pisal o tej temi (no, bolj samo o porušitvi WTC) na temle blogu leta 2006 (zato tudi “Dodatek:” v naslovu), linka do tistih dveh objav pa lahko najdete v komentarju, ki sem ga prilepil spodaj. Mi je pa žal, da nisem tegale objavil dva dneva nazaj, ko je bila ravno sedma obletnica napada, ehm no, pa kaj č’mo.

(more…)

Nekaj dni nazaj sem malo po-eksperimentiral in sem svoj mobilni telefon pre-konfiguriral iz absolutno neslišnega v sicer še zmeraj takorekoč neslišnega, ampak z vklopljeno opcijo t.i. “vibre”. No in moram reči, da sem to že po prvem dnevu obžaloval in naštimal moj “mute profil” (ki ga imam stalno vklopljenega) nazaj na absolutno neslišnost. Namreč, jaz imam svoj GSM ves čas potihem, to pa zato, ker preprosto vem, da ga vsake toliko časa tako ali tako vzamem v roke in preverim, če me je ta vmes kdo klical in nato (jasno, če so bili kakšni klici) pokličem le tiste osebke, s katerimi res hočem govoriti, za druge pa se bo že našel čas (ali pa tudi ne) in to točno in samo takrat, ko bom jaz tako hotel!!

(more…)

Tokrat pa samo ena totalno zabavna slikica v zvezi s tem, kako Američani vidijo svet okoli njih (no, s tem mislim seveda samo na prebivalce U.S.); za nekaj na nak način podobnega, pa si oglej tole objavo, pač, podobnega v tem smislu, da je tudi ta objava vsebovala izključno slikice, heh no, jasno tudi z nekaj spremnega teksta.

(more…)

Danes spet nimam kakšne posebne ideje, o čemer bi pravzaprav pisal, ampak zato, ker ponovno že kar nekaj cajta nisem ničesar objavil (vseeno pa se hočem držati nekega reda, pač, v smislu intervalov objavljanja), bom po dolgem času izkoristil to ponujeno mi priložnost in objavil nekaj iz mojega Sopca “to-do” fajla. Pri vsem skupaj pa gre za nek recimo temu članek (z njegovimi osebnimi pogledi na vso zadevo itd.) iz spletne strani Michael Fougnie, katerega sem sicer res prebral že dolgo časa nazaj (in ob tem so se mi ježile kocine), pri čemer ta tip z res neverjetnimi argumenti zagovarja Bushevo vojno v Iraku itd.

(more…)

Kot nadaljevanje mojega današnjega nekam res zelo dolgega twita (dolgega napram mojim običajnim twit-om, ali poslanih iz GSM-ja, ali postanih v Firefoxu preko Interneta), v katerem sem opisal samo začetek dogodka oz. samo uvod vanj, bom skratka v tej objavi nadaljeval z opisom nekega zelo čudnega dogodka (pa neprijetnega tudi), kateremu sem bil danes priča oz. še bolje, v katerega sem bil tudi sam osebno/fizično vpleten!!

(more…)

Danes pa na kratko o tem, kako sem bil pred parimi urami res totalno prijetno presenečen v povezavi z neko stvarjo, ki se je sicer zgodila že včeraj. No tule za uvod v objavo naj stvar v en sam stavek strnem takole: kot posledica nekega čisto banalnega dogodka sem znova začel verjeti v človeško dobroto (tisto, saj veste, da je človek kao v svojem “bistvu” dober itd.), no, sicer tu res ni šlo za “dobroto” kot tako (v običajnem pomenu), ampak za nekaj čisto drugega; ehm, ne bom nadaljeval s tem uvodom (in ga delal po nepotrebnem predolgega), rajši si preberite samo objavo, pa bo!!

(more…)

Tale prispevek pišem kot direktno nadaljevanje tele objave izpred več kot enega meseca, v kateri sem pisal o nekem dogodku, ki me je ravno enkrat tiste dni totalno “intelektualno razkuril”. Konkretno, takrat je šlo za moj “problem” s neko posebno vrsto ljudi, torej na kratko, v objavi je šlo za to, “kako jaz osebno ne razumem ljudi, ki brez neke osnovne in jah, seveda tudi normalne skepse, verjamejo v bistvu prav vse, kar jim je npr. nekdo povedal“, še posebej jasno takrat, ko je govor o neki taki stvari, kjer je “udobno” verjeti ji oz. katera še bolj potrdi njihov recimo temu svetovni nazor oz. politično prepričanje. S tem mislim na to, da npr. nek t.i. levičar rad na prvo besedo verjame čisto vse, kar je (jasno, od nekega drugega “levičarja”) slišal slabega o nekem desničarju in seveda obratno, da nek t.i. desničar veselo in brez zadržkov (lastnega kritičnega razmišljanja, predvsem tu mislim na neko “zdravo distanco” do katere koli že stvari pač) verjame v vse najslabše o nekem “levičarju”, kar mu je povedal nek desničar, ali bolje, njegov t.i. “politični zaveznik”.

(more…)

Ko sem že ravno v tejle objavi pisal o skepticizmu in ker me je ta zadeva, o kateri danes pišem, tako “razkurila”, moram pod nujno tole trenutno aktualno objavo vriniti med prihajajoči dve objavi “schedulani” za 14. in 16. februar. Gre pa za to, da me je nekaj dni nazaj nek, v bistvu čisto nepomemben dogodek, totalno intelektualno razkuril, tako da o njem še kar razmišljam in razmišljam in mi skratka ne da in ne da miru. Bistvo zadeve pa je razkrito že zgoraj v naslovu, torej kako ne morem dojeti tega, kako so nekateri ljudje lahko tako naivni, da verjamejo takorekoč vse (kar slišijo oz. kar jim nekdo pove) in to brez kančka distance in zdrave skepse oz. kritičnosti do tega, kar so slišali!!

(more…)

Nekaj malega “grammar nacizma” - po mojem mnenju pač nikomur ne škoduje; danes torej malo kar tako o nekaterih pogostih slovničnih napakah. Skratka, v tej objavi bom govoril predvsem o napakah, ki jih pogosto delajo novinarji, poleg “običajnega folka” seveda. V glavnem se bom osredotočil na dve taki napaki v dveh člankih v časopisu Delo in pa na napake, ki si jih je privoščil Marko Crnkovič v eni od bolj zadnjih objav z naslovom “Đurota? Strela? Mišo?“: http://crnkovic.blog.siol.net/…/durota-strela-miso na njegovem “Za narodov blogor” blogu na SiOL-u; pri njem gre podobno kot pri omenjenih člankih v Delu za napačno sklanjanje oz. natančneje, gre za uporabo tožilnika (ali: Koga ali kaj?) namesto rodilnika (ali: Koga ali česa?), kot je/bi bilo edino pravilno. Čisto za konec pa sem dodal še nekaj linkov do objav na fatg-jevem blogu tule na Sopci, ki so tudi povezane s podobnimi slovničnimi napakami.

(more…)