Tadej: spletne objave

O podobnih temah sem že kar nekajkrat pisal na tem mojem blogu, konkretno na primer v “trilogiji” treh objav (poglej si tole, tole in tole objavo), v katerih sem pisal malo na splošno o partizanih in domobrancih med drugo svetovno vojno oz. po njej, o komunizmu, demokraciji, Cerkvi, političnih sistemih, svetovnih ureditvah itd.

(more…)

Danes ob 4h zjutraj sem spet poslal e-mail z mojim novim dopisom za rubriko “PP poštni predal” za Delovo “Sobotno Prilogo“, ki bo izšla jutri. No in pa ker smo mi naročeni na večerno izdajo, držim SP od tega vikenda že v rokah in vam z žalostjo sporočam, da moje “pismo bralcev” ni bilo objavljeno. Predvidevam, da iz tega razloga, ker sem ga poslal malce prepozno (da bi bilo objavljeno že danes) in bo tako objavljeno naslednji teden. To možnost pa puščam odprto zato, ker so mi dosedaj pri Delu objavili prav vse prispevke, ki sem jih dosedaj poslal: štiri ali pet v sami dnevni izdaji časopisa Delo pod “ODZIVI IN PISMA BRALCEV” (ponavadi na strani 5., s podnaslovom “MNENJA”) in enega v SP; za tega zadnjega glej tudi eno od mojih prejšnjih objav, kjer je tisto konkretno pismo tudi objavljeno. No, razlog pa je lahko tudi drugje, namreč v tem, da sem bil mogoče malenkost preoster do gospoda Toneta Račkija (predvsem v zadnjih dveh stavkih), na čigar pismo sem odgovarjal. V tem primeru pa seveda ne pričakujem, da bo objavljeno, zato ga objavljam kar tule na mojem Sopca blogu.

(more…)

Kot prvo torej o nacionalizmih, ki to nekako niso. Spomnim se, kako sem zadnjič enega prijatelja (ki je sicer moj zelo dober prijatelj), ko sva bila na sprehodu v Tivolju čisto tako, iz golega zanimanja vprašal, ali je bil njegov dedek Srb ali kaj drugega in se odzval resnično tako, kot nisem pričakoval. Nekako tako protektivno (do česa neki vendar??), kako to njemu itak kao nič ne pomeni (torej narodnost), kako to sploh ni pomembno in tako dalje. Jah seveda, nikakor ni pomembno, to dobro vem tudi jaz sam, je pa pač eno od dejstev/podatkov (če hočeš ali nočeš), ki me je v tistem trenutku čisto slučajno in povsem iskreno zanimal. Pa v čem je v bistvu problem?? Spet drugič sem enega od znancev vprašal, katere narodnosti pravzprav je in toliko, da ga to vprašanje ni užalilo, kao, da to sploh ni važno itd. (isto kot v zgornjem primeru), mene je pa iz gole radovednosti pač zanimalo. Skratka, po mojem mnenju sta šla oba s svojima reakcijama kar malo predaleč, ker mislim, da bi se morala oba zavedati, kako je bilo moje vprašanje v resnici sploh mišljeno in seveda kako ni bilo mišljeno. Problem teh ljudi je, da ne ločijo med golimi dejstvi (da pač nacije obstajajo, kaj moremo) in med osebnimi prepričanji.

(more…)

Kot rečeno, s tole objavo zaključujem oz. “zapiram” serijo (ja hihi, napram “odpiram” v “Excerpt-u” od prve objave v tej seriji) treh zaporednih objav z naslovom “Partizani in domobranci med WW2″ (in dodatki “del 1″, “del 2″, “del 3″) o partizanih in domobrancih v drugi svetovni vojni oziroma med njo), o komunizmu, demokraciji, Cerkvi, političnih sistemih oz. svetovnih ureditvah in tako naprej. Še enkrat torej: kot sem že napisal v prejšnjih dveh objavah: jaz že nasploh nisem kar tako na nikogaršnji strani (brez zares tehtnih razlogov in temeljitega razmisleka o stvari), tudi mi je jasno, da noben politični sistem ni popoln (je pa demokracija še najbolj blizu), ampak, kot se reče, dajmo reči bobu-bob in povejmo tudi kaj je bilo slabega v prejšnjem sistemu, ne pa se delati, kot da se nekatere te stvari sploh niso zgodile.

(more…)

Že kar nekaj časa nazaj sem imel z mamo spet enega od teh, recimo temu “političnih pogovorov”. V pogovorih z mamo sicer vedno zagovarjam t.i. “levico” (oz. kar koli je že nasprotnega “desnici”), glede na to, da je ona dokaj skrajna in neobjektvina kar se teh reči tiče. Celoten pogovor je namreč šel v smeri, da sem ji jaz probaval dopovedati, da je sodelovanje z okupatorjem tvoje domovine kakorkoli že gledaš na to nekaj popolnoma nemoralnega in nesprejemljivega; in to seveda še vedno trdim. No, je pa ta objava seveda nadaljevanje včerajšnje objave na tem mojem Sopca blogu. Mimogrede, zadnjič sem premišljeval, da sem bil jaz v bistvu vsa leta prej celo zelo ostro na “levi strani” (kot rečeno sem recimo celo na demonstracijah proti vojni v Iraku vrgel jajce v U.S. ambasado), torej na strani raznih “mirovnikov” (bajdvej, kot pravijo v SP-ju: “caring sells”), sem pa potem v zanjem času šele prestopil bolj proti “sredini” oz. “desnici”. Sam preobrat pa se je zgodil, ko je bila tista reč s t.i. “Molotovci”, ki so jih hoteli vreči ven iz tiste nelegalno zasedene stavbe (ja, najprej sem jih celo šel tja spodbujat, potem pa sem malo začel razmišljati o vsem skupaj), ampak več o tem kdaj drugič.

(more…)

Kot sem napisal že v “Excerpt-u” od objave bom v tejle objavi, ki “odpira” serijo objav (predvidoma treh) o partizanih, NOB, komunistični partiji in kolaboraciji in domobrancih med drugo svetovno vojno (v naslovu “WW2“) in po drugi strani o komunizmu, demokraciji, Cerkvi in političnih sistemih ali svetovnih ureditvah nasploh, vam bom za uvod v to serijo objav v bistvu samo ponudil v branje enega od mojih “pisem bralcev” v časopisu Delo (kot odgovor gospodu Antonu Podgoršku), tokrat celo v “Sobotni Prilogi“. Seveda pa bom dodal tudi par razlag tega pisma/članka, oziroma nekaj misli povezanih z njim. O tem sem sicer tudi že na kratko pisal v objavi z naslovom: “23. Spet moje Pismo bralcev v Delu || 11.08.2006“: http://tayiper.blog.volja.net/?cid=2592 na mojem sedaj “zapuščenem” Volja blogu.

(more…)